Znamenitosti

Majoš, ki ga drugod po Sloveniji poznamo kot mlaj ali majsko drevo, je najbolj znana znamenitost Gančanov. Njegovo postavljanje je povezano z bogato zgodovino, ki sega v začetek prejšnjega stoletja. Leta 1918, ob koncu prve svetovne vojne, se je v Gančane z bojne fronte vrnilo le nekaj preživelih. Srečni in zadovoljni so se odločili, da v zahvalo za svojo vrnitev domov postavijo okrašeno drevo, ki so ga poimenovali majoš. Prihodnje leto so na predvečer 1. maja v bližini kapelice postavili brezo, katere vrh so okrasili. Prihodnja leta so s postavljanjem majoša nadaljevali, prav tako pa tudi prihodnje generacije.

Dandanes majoš vsako leto pripravljajo mladi, ki v tekočem letu dopolnijo 18 let. Ob večerih se zbirajo skupaj in pripravljajo okraske za majoš, pri čemer jim pomagajo starejši vaščani. Nekaj dni pred postavitvijo nabavijo smreko, katere vrh 30. aprila okrasijo. Nato vrh nesejo mimo vaške kapelice do starega igrišča pri vrtcu, kjer majoš ročno postavijo.

Postavljanje je skozi leta preraslo v običaj in je največji vaški praznik, saj se pri postavljanju zbere skoraj cela vas. Skozi leta se je običaj precej spreminjal, a njegov glavni namen še zmeraj ostaja enak: da proslavijo ta dan.


Sodarstvo ali pintarstvo, kot dejavnost imenujejo v Gančanih, je prav tako kot majoš na svoj način simbol vasi. Sodarska dejavnost je v vasi namreč predstavljala eno od najstarejših in najbolj razširjenih dopolnilnih dejavnosti krajanov. Tako si je veliko družin omogočilo preživetje v času, ko kmetijska dejavnost ni bila dovolj za obstoj. O tem govori tudi podatek, da je nekoč v vasi delovalo oziroma bilo registriranih kar 38 sodarskih obrtnih delavnic.

Dandanes pa v vasi deluje le še en sodar, in sicer sodarski mojster Anton Küzma, ki je poleg sodarske delavnice uredil tudi sodarski muzej. Vendar pa je sodarstvo v Gančanih še danes prisotno kot simbol vasi, o tem pričata poimenovanji vaškega vrtca Sodček in turističnega društva Sodar, turistično društvo samo pa je leta 1999 organiziralo tudi sodarsko delavnico.

Vaška kapelica je bila sezidana leta 1908 v samem osrčju vasi, pred katero je tam stal križ. Kapelico je 8. novembra istega leta blagoslovil beltinski župnik Zrinyi Karel. Kapela ima dva zvonova. Prvi je iz Gradca in tehta 178 kg, drugi pa iz Maribora in tehta 120 kg. Zvonova nosita ime Srce Jezusovo in Srce Marijino. Oba zvonova je blagoslovil župnijski upravitelj Delhy. Po prazniku Srca Jezusovega poteka tudi proščenje, ki je vsako prvo nedeljo v juniju.

Leta 1952 in 1953 je bila izvedena elektrifikacija kapele, pet let pozneje pa obnova kapele, in sicer je bila od zunaj in znotraj prebeljena. Za duhovno življenje je skrbela Sabotin Marija - Manka, ki je organizirala procesije pred vnebohodom, vodila šmarnice in skrbela za bolnike, da so bili duhovno oskrbljeni. Pomagala ji je družina Sraka, ki je skrbela za kapelo preko 40 let. Zvonili so ročno, pri čemer so jim pomagali sosedje. Sodelovali so z župnikom in pripravljali potrebno za bogoslužje.

Leta 1972 so bile po zidu narejene lesene obloge, potem je bil obnovljen tudi harmonij, ob kapeli pa postavljena nova ograja. Nameščena je bila tudi nova osvetljava, peči za gretje in položene talne ploščice, kapela pa je od zunaj in znotraj bila obnovljena leta 1985. Leta 1998 je bila obnovljena streha stolpa, ki so jo prekrili z bakrom, naredili pa so tudi strelovod, druge obrobe in obnovili fasado.

V gančki kapeli se ob odhodu s tega sveta poslovijo od sovaščanov s sveto mašo in zvonenjem.

Pot kurirjev in vezistov je najdaljša in po oceni nekaterih tudi ena od najlepših slovenskih transverzal. Ustanovljena je bila leta 1969, spominja pa na organizacijo povezav in zvez v narodnoosvobodilnem boju v času druge svetovne vojne ter na kurirje in veziste, ki so v tem času prenašali in posredovali razna sporočila in je spomenik vseh, ki so pri opravljanju teh nalog darovali svoja življenja.

V vasi je prav začetek te več kot 1000 kilometrov dolge poti, točka pa leži pri spomeniku narodnega heroja Štefana Kovača - Marka, ki je 18. oktobra 1941 bil ubit zaradi vodenja protifašističnega upora.