Zgodovina

O Gančanih in njegovi daljni zgodovini ni veliko podatkov, zagotovo pa je na tem območju živela neka skupnost že v davni prazgodovini, o čemer priča najdba kamnite sekire, ki jo hrani muzej v Murski Soboti.

Gančani se kot Ganicha prvič omenjajo leta 1322. Ime naj bi dobili po eni izmed trdnjav v bližini, ki se je imenovala Ganicha. Po pričevanju naj bi vas prvotno ležala bolj severno, in sicer v bližini reke Ledave. Ta pa naj bi poplavljala, zato so se prebivalci odselili južneje, tja, kjer vas stoji danes.

Po ustnem izročilu naj bi naselja na tem območju, med njimi tudi Gančani, nastala stoletja nazaj na pokrajini, porasli z obsežnimi gozdovi, kot naselbine roparjev oziroma kasneje trgovcev, ki so iskali varno pot med Dravskim poljem in Madžarsko. Celotna pokrajina ob reki Muri pa je v kasnejši zgodovini z nastankom oblasti in prvih držav bila področje, kjer so si mnogi vladarji določali svoje meje.

Naselje je spadalo pod turniško pražupnijo in lendavsko veleposest, po letu 1648 pa so postali last beltinške graščine. O turških vpadih na tem področju pričajo izginotja nekaterih naselij, ena od teh so bili Blaževci, Ivanci in Markovci in so se nahajala severno in severovzhodno od Gančan. Ta naselja so Turki požgali, prebivalce, tudi nekatere iz Gančan pa odpeljali v jetništvo.

Leta 1908 je v središču vasi bila sezidana vaška kapelica, ki jo je 8. novembra blagoslovil beltinski župnik Zrinyi Karel. Ta kapelica je bila prva v Prekmurju, posvečena v čast Srcu Jezusovemu. Na mestu, kjer kapelica stoji še danes, je pred tem stal samo križ.

Po prvi svetovni vojni, natančneje 1. avgusta 1919, je Prekmurje po določilu vrhovnega sveta v Parizu pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 12. avgusta 1919 je v Prekmurje vkorakala vojska in šele skoraj leto pozneje, 4. junija 1920 po zasedanju v Trianonu s podpisom trianonske pogodbe dokončno pripadla novi državi, prvi skupni državi po propadu prve države Slovencev, Karantanije.

Druga svetovna vojna je prinesla novo ločitev Prekmurja od skupne države Slovencev. 6. aprila leta 1941 so v Prekmurje vdrle nemške sile. Že deset dni kasneje je oblast nad prekmurjem prevzela Madžarska. Ob samem začetku vojne se je tudi na tem področju začelo organizirano protifašistično gibanje, ki pa je bilo hitro zatrto. Glavni vzrok za prenehanje nasprotovalnih gibanj je bil uboj štefana Kovača - Marka v bližini Gančan, dne 18. oktobra 1941. štefan Kovač - Marko je bil po vojni razglašen za narodnega heroja, v bližini vasi pa še danes stoji spomenik, ki obeležuje ta dogodek. Nov upor prebivalstva se je zgodil šele takrat, ko so vojaške sile prišle v Prekmurje.

Po letu 1945 se je vas začela hitreje razvijati. Leta 1956 je bilo ustanovljeno društvo Dolinec, ki je s svojim delovanjem podpiralo dramatiko, petje, recitacijo, folkloro ter šport. Tri leta kasneje je bilo ustanovljeno še društvo rejcev malih živali, ki je postalo znano predvsem po vzreji poštnih golobov. Leta 1960 se je začela gradnja vaškega doma, katerega gradnja in urejanje se je končalo tri leta kasneje. Sredstva zanj so prispevali vaščani s prostovoljnimi prispevki in delom. Stavba, ki je nekoč služila kot vaški dom, je danes prodajalna Lagev.

Leta 1969 je svoja vrata odprl otroški vrtec, ki se danes imenuje vrtec Sodček Gančani. Leta 1973 je bil v Gančanih registriran prvi nogometni klub, gradnja novega nogometnega igrišča pa se je začela dve leti zatem. Otvoritev igrišča je bila eno leto po začetku gradnje s tekmo Gančani : Mura, isto leto pa je bilo ustanovljeno tudi strelsko društvo.

Leta 1983 je v okviru kulturnega društva Dolinec bil ustanovljen moški pevski zbor. 1996. leta je bilo ustanovljeno Turistično društvo "Sodar" Gančani, eno leto kasneje pa se je začela gradnja novega športno rekreacijskega centra.

Dandanes se starejši krajani z veseljem spominjajo svojih mladostniških dni, ki so jih preživeli v Gančanih. Kljub temu, da so nekateri od teh odšli v širni svet, pa imajo svojo rojstno vas še danes v prijetnem spominu.